Zavorni sistem za avtonomne avtomobile

03.05.2020

Visoko avtomatizirana vožnja (Highly Automated Driving, HAD) tudi od zavornih sistemov zahteva dodatne funkcije. Pri proizvajalcu avtomobilskih sistemov Continentalu so v okviru znamke Ate na izziv odgovorili z vrhunskim sistemom MK C1, ki s pomočjo dveh povezanih enot v vsakem času omogoča zahtevano stopnjo pojemkov brez voznikovega posredovanja.

Ko bo voznik enkrat v prihodnosti avtomobilu popolnoma prepustil vožnjo, morajo biti elektronski zavorni sistemi sposobni vedno in povsod opravljati funkcijo zaviranja, tudi v redkih primerih, ko odpove primarni zavorni sistem. Zato so pri Continentalu razvili elektronski zavorni sistem MK C1, ki so ga združili s hidravličnim zavornim podaljškom (Hydraulic Brake Extension, HBE) MK 100.

Samodejna vožnja zahteva drugačne zavorne sisteme

Ker Atejev zavorni sistem MK C1 deluje po načelu »by-wire«, torej z elektronskimi prenosi, ter zagotavlja zelo hitro, natančno in avtonomno povečevanje zavornega tlaka, je nadvse primeren za avtonomne sisteme vožnje. A da bi ustregli zahtevam po sekundarnem zavornem sistemu, so ga pri Continentalu povezali z derivatom sistema MK 100

V običajnem načinu delovanja enota MK C1 zagotovi vso potrebno zavorno silo, hidravlični tlak pa zgolj preide skozi hidravlično enoto MK 100, a če primarna enota iz kateregakoli razloga odpove, se kot sekundarna enota v delovanje zavor vključi enota MK 100 in zagotovi zadostni zavorni tlak. Da ne bi prišlo do hkratne odpovedi obeh enot, enota MK 100 stalno izvaja teste delovanja.

Tu lahko pride do dveh scenarijev. Če primarni zavorni sistem popolnoma odpove, za kar je sicer zelo malo možnosti, enota MK 100 zavira s prednjimi kolesi in zagotovi tudi funkcijo ABS. A tu je še drugi scenarij. Continental namreč za oba sistema razvija kooperativni način zaviranja, ki se vključi, če odpove elektromehanska aktuacija in črpalna funkcija primarnega sistema, še naprej pa delujejo njegovi kontrolni ventili. V tem primeru enota MK 100 poskrbi za dodatno tvorbo zavornega tlaka, ki ga posreduje še vedno delujočim ventilom enote MK C1 in s tem zagotovi tudi delovanje zadnjih zavor. Na ta način je tudi v primeru delne odpovedi zavornega sistema zagotovljeno avtonomno zaviranje na obeh premah.

Sistem že vgrajen tudi v "navadna" vozila

Zavorni sistem MK C1 je sicer v proizvodnji že od leta 2016 in za zdaj skrbi za zaviranje v vozilih Alfa Romeo Giulia ter Stelviu, v Fordih Focus in Kuga, kmalu pa tudi v nekaterih modelih znamk Audi in BMW.

Poleg tega, da pripomore k večji varnosti in dinamiki vožnje, omogoča tudi visoko rekuperacijo zavorne energije. Poleg tega pripomore k 30-odstotnemu zmanjšanju mase zavornega sistema, saj so v kompaktni enoti združeni tandemski glavni valj, ojačevalnik zavorne sile in kontrolni sistemi, vključno z ABS in ESP. Poleg tega tvori zavorni tlak dvakrat hitreje od običajnih zavornih sistemov.