Zavore za novo generacijo vozil

29.03.2022

Z razmahom e-vozil se klasične zavore vsaj po videzu vračajo v preteklost oziroma je videti, kot bi izgubljale veljavo. V resnici gre za področje zelo hitrega tehničnega razvoja, ki bo v prihodnosti prav gotovo zelo razburljivo in za serviserje specifično.

Dvojni način zaviranja pri električnih vozilih postavlja primarne zavore v popolnoma nov položaj. Klasično zaviranje z izkoriščanjem trenja med ploščicami in diski oziroma bobni se pri električnih vozilih v veliki meri uporablja le pri naglih pojemkih in v nepredvidenih situacijah. V večini preostale vožnje avtomobil zavira s pomočjo regeneracije.

Prednosti tovrstne nadgradnje zavor so jasne – manjša obraba in obenem prihranek oziroma izkoristek energije, ki je šla doslej večinoma v toploto.

Redkejša uporaba klasičnih zavor pa prinaša tudi izzive. Zaradi manj oziroma redkeje sproščene toplote med zaviranjem se komponente ne sušijo tako dobro. Posledica je korozija, ta pa lahko povzroči zatikanje zavor, če pride med ploščice in disk. V skrajnem primeru pride do lupljenja vrhnje, za zaviranje ključne plasti na diskih. Vse to negativno vpliva na udobje in učinkovitost vožnje, prav tako je vlaga lahko usodna za razne elektronske komponente, katerih menjava ni poceni.

Drugi izziv pri zaviranju EV je praviloma precej višja masa celotnega vozila, ki je predvsem posledica mase baterije.

Namenske ploščice in diski za električna vozila morajo biti optimizirani glede mase in velikosti ter prilagojeni na način, da so visoko odporni proti pojavu rje in da kljub višji masi vozila ostajajo enako učinkovita v širokem temperaturnem območju. Vse več proizvajalcev vozil se odloča za uporabo bobnastih zavor na zadnji, manj obremenjeni osi. Ne gre le za cenovni prihranek, temveč bobnaste zavore bolje ščitijo pred vplivom vlage, medtem ko so glede učinkovitosti danes vsaj na nivoju, kot so bile še pred nekaj leti diskaste zavore.

Leta 2024 pa prihajajo zavore nove generacije. Proizvajalec Brembo je pred kratkim predstavil sistem Sensify, zaradi katerega prvič govorimo o »pametnih zavorah«. Večina zaviranja se dogaja po žici, ne več s hidravliko. Nad zaviranjem posameznih koles bdi umetna inteligenca.

Zavorna pomoč, ki pomaga varčevati

Regeneracija energije pri zaviranju danes omogoča podaljšanje dosega vozila EV med 10 in 25 odstotki. Najbolj pride do izraza pri počasnejši vožnji z veliko ustavljanja, predvsem v mestih, ko se klasične zavore med vožnjo praktično sploh ne aktivirajo. Regenerativno zaviranje deluje tako, da začne električni motor z vrtenjem v nasprotni smeri in z izkoriščanjem gibalnega momenta vozila ustavljati kolesa, hkrati kot generator ustvarja električno energijo, ki jo pošilja nazaj v baterijo.

Nad delovanjem regenerativnega zaviranja bdi zavorna kontrolna enota, ki nadzoruje hitrost vrtenja koles in preračunava razpoložljivi navor za ustvarjanje električne energije. Glede na majhne spremembe gibalnega momenta vozila in dodatno glede na moč voznikovega pritiska na zavorno stopalko kontrolna enota v hipu oceni, ali naj aktivira regeneracijo ali pa bo potrebna tudi aktivacija klasičnih zavor.

Razvoj gre v smer, da bi v prihodnje avtomobili lahko celo polovico energije pridelali z regeneracijo, kar nakazujejo prihodnji dirkalniki formule E. Da bo to mogoče, bodo morali prihodnji avtomobili regenerativno zaviranje opravljati na obeh oseh.