Vsi zgledajo enaki, a med njimi trojna razlika
12.12.2021
OEM, OES, neoriginalni … Ponovimo, kakšna je razlika med rezervnimi deli in kako stranki ohraniti tovarniško garancijo.
Pri vzdrževanju vozil se vsak lastnik prej ali slej sooči z dilemo - vgraditi praviloma dražji originalni nadomestni del ali pa zaupati, da je originalu enakovreden del enako dober, tudi v luči ohranjanja tovarniške garancije in jamstva.
Serviser, naj bo pooblaščeni ali nepooblaščeni, bi moral znati pojasniti razliko med obema kategorijama, in kako ju vrednoti ter v marsičem izenačuje uredba EU 461/2010. Hkrati pa mora serviser verodostojno znati pojasniti tudi, zakaj naj bo stranka še posebej previdna pri tretji kategoriji - neoriginalnih nadomestnih delih, ki so še posebej po raznih spletnih trgovinah zelo vabljivi zaradi nizke cene, a so praviloma od neznanih proizvajalcev in zelo vprašljive, lahko celo nevarne kakovosti.
Originalni nadomestni deli
Mednarodna kratica njihovih proizvajalcev je OES - original equipment supplier. Proizvaja jih isti dobavitelj, kot ta isti del izdeluje in dobavlja tovarni vozil za prvo vgradnjo. Gre torej za povsem enako obliko in kakovost. Prepoznamo jih po logotipu znamke vozil, ki je vtisnjen nanje in morebiti po drugih za tovarno značilnih razpoznavnih oznakah.
Dobavljeni so v embalaži, ki je potiskana z emblemi proizvajalca vozil, največ jih uporabljajo pooblaščeni serviserji. Pravzaprav samo zaradi brendiranja in s tem povezanimi pravicami in poslovnimi strategijami pa so takšni deli tudi najdražji.
Originalom enakovredni nadomestni deli
Za njihove izdelovalce je značilna mednarodna kratica OEM - original equipment manufacturer. Ta proizvajalec ima s tovarno vozil prav tako sklenjeno uradno pogodbo, ki mu dovoljuje izdelovanje nadomestnih delov za njena vozila v skladu z normami in zahtevami znamke. Morda, ni pa nujno, celo izdeluje originalne dele za prvo vgradnjo z logotipom znamke, hkrati pa (na isti liniji) po istem postopku izdeluje še rezervne dele, le da so brez logotipa.
Originalom enakovredni nadomestni deli so zapakirani v embalaži, na kateri so emblemi proizvajalca (Continental, Valeo, Febi, Brembo, Magneti Marelli …) in ne znamke vozila, zraven pa je običajno pripisano, katerim avtomobilskim modelom ustrezajo. Takšni deli so praviloma povsem enake, v nekaterih primerih celo boljše kakovosti od tovarniških, a so v večini primerov hkrati cenejši. Omenjena direktiva EU jasno določa, da vozilo ne izgubi garancije, če so bili na registriranem servisu na predpisan način v sklopu rednega servisiranja vgrajeni originalu enakovredni nadomestni deli.
Neoriginalni nadomestni deli
Njihov glavni adut je bistveno nižja cena od originalnih in originalom enakovrednih delov. Vgradnja neoriginalnih delov ni prepovedana, a kupec nosi dodaten riziko, da je varčeval le navidezno, saj so jamstva glede kakovosti takšnih delov različna ali jih celo ni. Trg je preplavljen z neoriginalnimi deli, ki so praviloma izdelani po principu obratnega inženiringa oziroma kopiranja originalov.
Čeprav jim to na zunaj lahko dobro uspe, pa obstaja veliko vprašanje, kako so pri proizvajalcu neoriginalnih delov uspeli zagotoviti kakovost materiala in izdelave na ravni zahtev znamke vozil. Če je v prvi vrsti varčevanje pri materialu in pri strojnem postopku, potem to praktično ni mogoče. Bistveno nižja cena ter neznano ime proizvajalca bi morala biti očitni znaki za alarm, naj se jim kupec izogne v širokem loku.
Takšne dele zelo pogosto najdemo v embalaži, ki imajo (neavtorizirane) oznake znamke vozil. Nemalokrat prihaja tudi do vstavljanja neprimernih ponaredkov v odprto originalno embalažo, zato mora biti nanjo kupec zelo pozoren. Če stranka kljub temu vztraja, da želi pri registriranem servisu vgraditi neoriginalni del, potem mora biti pripravljena dokazati tudi, da je primerno kakovosten in da serviser ne bo nosil odgovornosti, če bo prišlo do predčasne okvare, morda tudi s širšimi posledicami na drugih sklopih.