Tako Volkswagen ustvarja učinek »leteče preproge«

12.04.2024

Napredna elektronsko krmiljena podvozja so bila dolgo rezervirana le za avtomobile najvišjega ranga, a vse bolj prodirajo navzdol. Volkswagen je tako novima passatu in tiguanu namenil najnovejšo generacijo prilagodljivega podvozja DCC.

Poznavalci boste rekli, da so Volkswagni že prej imeli sistem DCC in to prav gotovo drži. A gre v tem primeru za popolnoma novo generacijo DCC Pro z novo zasnovo, ki ima namesto blažilnikov z enim ventilom nadgrajene z dvema ventiloma. S tem so lahko zagotovili ločeno blaženje v fazi raztezanja in v fazi stiskanja. Ti blažilniki so zaradi tega hitreje delujoči, kar pomeni več nadzora in natančnosti. Posledica je optimizirana vozna dinamika, pa najsi bo to za namene povečanja udobja ali pa zagotavljanja trdnosti podvozja pri športni vožnji.

Kot rečeno, so se doslej napredni dvoventilski blažilniki uporabljali le v višjem in prestižnem razredu in še to v kombinaciji z večvodilnimi premami. Volkswagen je tehnologijo »demokratiziral« z aplikacijo v kombinaciji s pogostejšim MacPhersonovim tipom vzmetenja.

Več podatkov, boljša odzivnost

Še bolj natančno odzivanje blaženja na lastnosti cestišča in vsako situacijo med vožnjo sistem omogoča z zbiranjem različnih podatkov od položaja in sukanja volana do zaviranja in pospeševanja. V času nekaj milisekund so ti podatki analizirani, na podlagi teh podatkov pa je določena trdota blaženja za vsako kolo posebej. Kako intenzivno naj bo, določi voznik, ki ima možnost izbire med različnimi voznimi profili.

Smisel ločenega sistema za raztezanje in stiskanje

Enoventilski blažilnik ima preprosto zasnovo, kar je prednost, po drugi strani pa to predstavlja omejitve. Možnosti prilagajanja so precej manjše, kar v praksi pomeni, da sta tako faza raztezanja kot stiskanja enako intenzivni. Sistem DCC Pro pa po drugi strani z dvema ventiloma lahko posamično regulira intenzivnost blaženja vsake faze posebej. Olje, ki se po ločenih kanalih pretaka v posamezne dele blažilnika je del enotnega sistema. Iz t.i izravnalnega prostora se po potrebi dovaja v prostor, namenjen fazi raztezanja ali pa v prostor za fazo stiskanja, da lahko vsak deluje neodvisno od drugega.