Skrita funkcija poskoka brisalcev

18.04.2021

Današnji brisalci pri avtomobilih se ločijo tudi po tipu pogona. V osnovi poznamo dva tipa.

Hkratno gibanje obeh brisalcev za vetrobransko steklo omogoča skriti povezovalni mehanizem, ki ga poganja električni motor. Ta pa je lahko dvoje vrst.

Kot za svoje avtomobile pojasnjujejo pri znamki Škoda, pri avtomobilih nižjih razredov (fabia in scala) uporabljajo enostavnejšo zasnovo t. i. rotacijskega motorja. Motorjeva ročica je povezana neposredno z gredjo in se vrti okoli svoje osi. Takšen mehanizem nima lastne kontrolne enote, temveč je signal za vklop in za nastavljeno hitrost posredovana s strani avtomobilske kontrolne enote. Prednost zasnove je enostavnost, na drugi strani pa imajo takšni brisalci omejitve pri funckionalnostih.

V večjih in dražjih modelih zato avtomobilski proizvajalci uporabljajo t. i. reverzibilne motorje. Delujejo s kontroliranim sinhronim vrtenjem gredi v skladu s trenutno zahtevano močjo, nihanjem in hitrostjo. Posledično je delovanje brisalcev tišje in delujejo bolj gladko, hkrati pa omogočajo še nekatere druge funkcionalnosti, kot je na primer posebna funkcija parkiranja. To sicer še ne pomeni, da tudi cenejši rotacijskih mehanizmi nimajo nekaterih danes že splošno uporabljenih funkcij, kot so servisni položaj, vklop prek senzorja za dež ali pa upočasnitev delovanja pri stoječem vozilu, na primer pred semaforjem.

Ste vedeli za zaščitno funkcijo premika?

Imajo pa reverzibilni brisalci na primer dvostopenjsko "parkirno" funkcijo. Morda ste se že spraševali, zakaj v kakšnem avtu pri izklopu ali zagonu avtomobilovega motorja brisalci malenkost poskočijo, čeprav se niste dotaknili ročice za vklop. A ne vedno, temveč samo vsake toliko časa. Ne gre za kakšno napako, temveč dobro premišljeno zaščitno funkcijo, kako zaščititi občutljivo konico brisalcev in podaljšati njihovo življenjsko dobo. Če namreč brisalci zaradi neuporabe ostanejo predolgo časa na povsem istem mestu, pride hitreje do deformacije gume. Občasne premike nadzira notranji algoritem v kontrolni enoti brisalcev.

Kako močan naj bo pritisk, kako ukrivljena roka ...

Brisalci so torej lahko precej bolj zapleteni, kot se zdi na prvi pogled. Nič čudnega, saj njihov razvoj za naslednjo generacijo nekega avta lahko traja po več let, v tem času pa gredo skozi naporne procese testiranj in natančnih prilagajanj pogonskega mehanizma, roke in samih metlic, poleg tega pa tudi sistema za čiščenje s tekočino. Samo pri šobah za tekočino poznamo več tipov, vsak ima lahko poleg dobrih lastnosti tudi kakšno slabost.

Teste opravljajo v vetrovniku pri različnih hitrostih, s čimer poskrbijo za kar najboljše delovanje tudi pri večjih hitrostih, poleg tega morajo brisalci zdržati temperaturne razpone od -30 pa do +70 stopinj Celzija, pojasnjujejo pri Škodi. Čeprav so na poprodajnem trgu za vsak model običajno na voljo generične in cenejše nadomestne metlice, pa je prednost namenskih tovarniških metlic v tem, da so oblikovane za vsak model avta posebej in s tem najbolj učinkovite.

Ne glede na vse pa imajo metlice brisalcev zaradi svoje zahtevne naloge omejen rok trajanja. Testirane so za okoli 500 tisoč ciklov, a splošno priporočilo pravi, da jih je treba zamenjati najkasneje enkrat na leto. Najbolje po koncu zimske sezone, saj prav čiščenje jutranje slane s stekla najbolj uničuje konico metlice.

Prihaja nekaj povsem novega

Če so bili skoraj sto let brisalci precej podobne oblike z isto temeljno tehnologijo v ozadju, pa se v naslednjih letih vendarle obeta precejšnja sprememba. Na to je nedavno namignil patent podjetja Tesla, ki bo v svoj serijski model z imenom roadster očitno vgradila povsem nov princip čiščenja stekla. Brisalec bo sestavljen le iz ene roke, ki bo med aktivacijo stala navpično.

Spodaj bo roka pritrjena na elektromagnetno premikajočo enoto, ki se bo po magnetni tirnici premikala od skrajnega levega do skrajnega desnega dela stekla. Ena največjih prednosti novega pristopa naj bi bila precej bolj temeljita, kar 99-odstotna pokritost vetrobranskega stekla z enim ciklom. Prav tako bo brisalec prilagajal naklon glede na vremenske okoliščine.