Raziskava: katerim klasičnim znamkam so 'kitajci' najbolj nevarni

09.08.2026

Premiki v lojalnosti kupcev: katerim znamkam kitajski proizvajalci najbolj ogrožajo prodajne salone in servisne mreže?

Hitra rast in penetracija kitajskih avtomobilskih znamk na evropskih trgih, kjer na posameznih trgih že presegajo 10-odstotni tržni delež, vse bolj posega v ustaljena razmerja moči. Ker se celotni avtomobilski trg ohlaja in sooča s skromno rastjo, morajo novi igralci svoje deleže pridobivati izključno na račun obstoječih znamk. Katerih?

Za avtomobilske trgovce, pooblaščene serviserje in poprodajne strokovnjake analiza prebežnikov razkriva ključna tveganja za odliv strank ter opozarja na potrebo po prilagoditvi strategij zadrževanja kupcev. Analizi nemškega avtomobilskega sklada (DAT) in raziskovalne hiše Dataforce podrobno razkrivata strukturo lastnikov, ki se najpogosteje odločajo za prestop k novim kitajskim proizvajalcem, kot sta MG in BYD.

Znamke, ki so najbolj na udaru za prestop

Podatki analize DAT glede prehajanja kupcev razkrivajo izrazite razlike med posameznimi segmenti, kar neposredno vpliva na stabilnost dotoka strank v pooblaščenih servisnih mrežah.

Največje tveganje za odliv kupcev beležijo korejske znamke, saj skoraj polovica lastnikov vozil Hyundai in Kia aktivno razmišlja o nakupu kitajskega vozila pri naslednji menjavi, kar 20 odstotkov vprašanih pa prestop označuje celo kot gotov. Delež verjetnih prebežnikov pri korejskih znamkah je v primerjavi z letom prej močno narasel.

Podobno odprtost za menjavo izkazujejo kupci japonskih vozil, saj je skoraj tretjina odprta za idejo o prehodu na kitajske modele, čeprav je delež tistih, ki bi se za to zagotovo odločili, nekoliko nižji in znaša 12 odstotkov.

Na drugi strani med lastniki nemških volumenskih znamk ostaja skepticizem do kitajskih znamk bistveno višji. Zamenjavo si predstavlja le četrtina vprašanih, medtem ko več kot 30 odstotkov možnost prestopa kategorično zavrača.

Še bolj stabilen se izkazuje klasični premijski segment. Kupci v najvišjih razredih namreč še naprej primarno cenijo prestiž, tradicijo, poprodajno podporo in ohranjanje vrednosti.

Iz prakse: od kod prihajajo kupci za MG in BYD?

Podrobnejši podatki podjetja Dataforce za prvo polovico leta 2026 razkrivajo konkretne vzorce prehoda pri dveh vodilnih kitajskih igralcih na evropskem trgu, znamkah MG in BYD. Ti vzorci govorijo nekoliko drugače kot prej omenjena anketa, kar daje slutiti, da tudi nemške znamke nimajo tako lojalnih strank.

Največji posamični delež novih strank tako pri znamki MG kot pri BYD predstavljajo nekdanji vozniki Volkswagna, saj ta znaša več kot 10 odstotkov pri MG in kar 13 odstotkov pri BYD. Glede na skoraj petinski tržni delež Volkswagna v regiji je ta absolutna številka sicer pričakovana, znatno bolj kritičen odklon glede na obstoječi tržni delež pa beležijo nekatere druge uveljavljene znamke.

Pri znamki MG bivšim kupcem Volkswagna tesno sledijo nekdanji lastniki Fordov, Oplov in Hyundaijev. Pri znamki BYD pa izstopa nesorazmerno velik odliv kupcev znamke Toyota ter celo opazen delež dosedanjih voznikov Mercedes-Benza. S slednjim BYD dokazuje, da mu uspeva pritegniti tudi del kupcev iz višjih razredov, ki iščejo sodobno elektrificirano tehnologijo znotraj ugodnejšega cenovnega okvira.

Vzporednica z vzponom korejskih znamk

Glavni razlog za visoko dojemljivost strank korejskih in nekaterih volumenskih znamk za prestop tiči v samem profilu teh kupcev. Martin Weiss, vodja vrednotenja vozil pri združenju DAT, izpostavlja, da so stranke znamk, kot sta Hyundai in Kia, v preteklosti že enkrat opravile prehod iz klasičnih evropskih ali japonskih znamk na podlagi ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo.

Ti kupci so tudi manj vezani na tradicijo in bolj nagnjeni k preizkušanju novih tehnologij, še posebej če so dostopnejše. Zato kitajske znamke danes zapolnjujejo natančno isto tržno vrzel, kot so jo pred desetletjem in pol zasedli korejski proizvajalci.

Kaj spremembe prinašajo poprodaji in servisom

Za avtomobilske trgovce, neodvisne delavnice in poprodajne mreže ti podatki prinašajo jasne operativne izzive. Znamke, kot so Ford, Opel, Hyundai, Kia in Volkswagen, se soočajo s tveganjem pospešenega osipa strank ob menjavi vozila, kar pomeni, da morajo njihove servisne mreže proaktivno okrepiti programe lojalnosti ter prilagoditi cenovno politiko servisiranja za vozila zunaj garancije.

Hkrati rastoči vozni park kitajskih vozil odpira povsem nov prostor za neodvisni poprodajni trg. Ti avtomobili se bodo namreč v nekaj letih iz pooblaščenih mrež preusmerili v neodvisne servisne delavnice, kar od distributerjev avtodelov in serviserjev zahteva hitro prilagoditev diagnostičnih orodij ter vzpostavitev stabilnih dobavnih poti za specifične nadomestne dele in komponente visokonapetostnih pogonskih sistemov.

Foto: Pexels