Prihajajo teraherčni senzorji, volan bo morda postal nepotreben

30.08.2026

Tehnologija podjetja Teradar obeta prav malo revolucijo pri senzorjih v prihodnjih avtih. Zgladila naj bi tudi pot do avtonomne vožnje, s katero je pri sedanji tehnologiji še preveč izzivov.

Avtomobilska industrija se pri razvoju naprednih asistenčnih sistemov in avtonomne vožnje že leta spopada z omejitvami obstoječih tipal. Medtem ko so klasični radarji izjemno zanesljivi v slabih vremenskih razmerah, trpijo za nizko ločljivostjo. Po drugi strani svetlobni senzorji LiDAR ponujajo visoko natančnost, a odpovejo ob prvi gostejši megli, nalivu ali močnem lesku sonca. Ameriško zagonsko podjetje Teradar prinaša rešitev, ki naj bi premostilo to vrzel z uporabo povsem novega pristopa k zaznavanju okolice, pišejo nekateri strokovni portali, med njimi Automobilwoche.

Čeprav gre za mlado podjetje, so v ozadju izkušeni ljudje tudi iz avtomobilske industrije, med drugim bivši strokovnjaki iz Continentala.

Kaj je senzor Teradar in v čem presega obstoječe sisteme

Tehnologija podjetja Teradar temelji na pasivnem zaznavanju teraherčnega sevanja ter na napredni milimetrski tehnologiji visoke ločljivosti. Za razliko od klasičnih pulznih senzorjev ali sistemov LiDAR, ki delujejo po načelu oddajanja svetlobnih ali radijskih valov ter merjenja njihovega odboja, Teradar uporablja izjemno občutljive sprejemnike, ki zaznavajo naravno toplotno in elektromagnetno sevanje samih objektov.

Razlika med radarskimi in teraherčnimi senzorji je v frekvenčnem pasu, po katerem so dobili ime. Čeprav ni nujno, da delujejo v teraherčnem območju, pa novi senzorji zapolnjujejo vrzel med elektromagnetnimi mikrovalovi in frekvenčnim pasom, v katerem se infrardeči senzorji premikajo skozi vidno svetlobo do frekvenc lidarskih laserjev.

Količina podatkov, ki jih posreduje teraherčni senzor se tako kot njegova frekvenca nahaja med količino podatkov radarja in lidarja. Zato po zagotovilih Teradarja ne predstavljajo dodatnega izziva za krmilne enote vozila, ki so že zasnovane za hitro obdelavo takšnih količin podatkov. Tudi sama izdelava ni posebej zakomplicirana, obljublja Teradar.

Glavna prednost pred sistemi LiDAR je popolna neobčutljivost na vremenske vplive in svetlobne pogoje, saj naj bi Teradar senzor zlahka "videl" skozi gosto meglo, dim, močan dež ali sneg. Na znatno večjih razdaljah bo tudi natančno prepoznal pešce, druga vozila in ovire.

Je to tehnologija, ki bo omogočila odpravo volana?

Ker sistem deluje pasivno ali pri frekvencah, ki ne motijo drugih naprav, ne prihaja do medsebojnih motenj med vozili, kar je pogost izziv pri masovni uporabi klasičnih radarjev. Poleg tega pasivni zajem zahteva drastično manj energije ter odpravlja potrebo po kompleksnih in dragih mehanskih premičnih delih, kar pomeni bistveno nižje proizvodne stroške in daljšo življenjsko dobo.

Teradarjeve senzorje že testira neimenovani nemški proizvajalec vozil, nedavno pa so pogodbo podpisali prav tako z neimenovanim ameriškim proizvajalcem. Kdaj bomo na cesti videli prvi serijski avto s teraherčnimi senzorji, sicer ni mogoče napovedati, a očitno do tega datuma ni tako daleč.

V podjetju sicer pravijo, da so senzorji primerni za tehnologije polsamodejne vožnje od 2 do 4, torej tudi za scenarije, ko vozniku veliko večino časa ali skoraj nikoli ni treba posredovati na volanu, ker vozilo vozi samodejno.

Teraherčni senzorji bodo primerni tudi za druge aplikacije, na primer v kmetijstvu, pri različnih servisnih vozilih ...

Kaj pa vgradnja in servisiranje?

Zaradi svoje kompaktne zasnove in neobčutljivosti na fizikalne ovire naj bi bili teraherčni senzorji zelo fleksibilni glede vgradnje. Medtem ko morajo biti optične kamere in leče LiDAR nameščene na zunanjih, izpostavljenih delih vozila, je mogoče nove senzorje neopazno vgraditi za plastične obloge, odbijače, stranska ogledala ali celo za vetrobransko steklo. S tem odpade tudi potreba po rednem čiščenju senzornih površin.

Za serviserje in karoserijska popravila bo tehnologija prinesla pomembne spremembe. Ker senzorji delujejo skozi polimerne materiale, bo pri menjavi ali popravilu odbijačev še bolj ključna uporaba odobrenih materialov in natančnih debelin barvnih slojev, ki ne motijo teraherčnih valov. Nastavitev in kalibracija bosta zahtevali posebno opremo, vendar bo tveganje za mehanske poškodbe senzorjev zaradi delovanja kamnov ali vremenskih vplivov bistveno manjše kot pri sedanji generaciji tipal.

LiDAR ni izpolnil obljub

Avtoindustrija je predvsem na LiDAR v zadnjih letih polagala velike upe pri razvoju polsamodejne vožnje, a se je izkazalo, da zaradi kompleksnosti morda vendarle ni primerne za tako široko uporabo v cestnih vozilih. To daje vedeti odločitev znamke Volvo, ki je pri modelih EX90 in ES90 predvidela posebno grbino nad vetrobranskim steklom in vanj vgradila tehnično opremo LiDAR z obljubo, da jo bodo programsko vklopili v kasnejših letih. Izkazalo se je, da se to ne bo zgodilo. Znamka pri zadnjih modelih nima več grbine.

S tem so se na nek način potrdile napovedi Elona Muska iz Tesle, ki je že pred leti na takratno začudenje velikega dela avtomobilske industrije zavil stran od LiDAR sistemov in se tudi glede polsamodejne vožnje osredinil predvsem na optične kamere.

Foto: Teradar