Najpogostejše pasti pri popravilu zračnega vzmetenja

23.04.2020

vzmetenje pri osebnih avtomobilih ni ravno pogost pojav, a se po cestah vozi veliko več tovrstnih vozil kot bi si mislili. In samo vprašanje časa je, kdaj se takšen avtomobil v okvari znajde v vaši mehanični delavnici.

Verjetno večina zračno vzmetenje povezuje s prestižnimi limuzinami, a je tovrstna oblika absorpcije neravnin v uporabi pri najrazličnejših tipih vozil. Od avtomobilov, tovornjakov, avtobusov pa do letal. Prvi patent za tovrstno blaženje je bil namreč prijavljen že leta 1901. A zaradi kompleksnosti, še posebej v primerjavi z običajnim vijačnim vzmetenjem, koncept ni ravno prodrl v najbolj masovne avtomobilske segmente. Vseeno pa je že več kot pol stoletja stalnica, predvsem pri avtomobilih višjega razreda. Najbolj pogost torej ni, a dovolj, da se lahko vsak trenutek pojavi v vaši mehanični delavnici. Da se boste s tovrstnim izzivom lažje spopadli, smo za vas zbrali nekaj osnovnih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri krmarjenju mimo najbolj pogostih pasti pri popravilu.

Tipični znaki okvare

Seveda je najbolj očiten znak, ki na težavo opozori lastnika vozila, prižgana lučka na armaturni plošči. Ta sicer le opozori na problem, ne izda pa za kakšno okvaro gre. Znak, ki ga je še težje spregledati, je lega parkiranega avtomobila. Če ta ni ravna, torej je kateri del vozila bližje tlom kot ostali, je nekaj narobe. Znak so tudi nižji »normalen« položaj avtomobila, nenavadni zvoki ob vklopu kompresorja ali pa da se kompresor sploh ne vklopi.

Kompresor ne opravlja svojega dela

Če se vzmetenje ne zgane ob aktivaciji dviga ali spuščanja, je jasno, da kompresor ne more narediti tistega, kar bi moral. A ni nujno, da je težava le v kompresorju, pač pa gre pogosto za puščanje v sistemu. Torej je kraj puščanja treba odkriti, sicer je zamenjava kompresorja lahko nesmiselna. Iskanje mesta puščanja ni zapleteno, saj za to obstaja kar nekaj tehnik, na primer z milnico, ki z mehurčki pokaže uhajanje zraka.

Vedno v paru

Če velja za pnevmatike in več ali manj vsako drugo simetrično stvar na avtomobilu, je jasno, da je menjava zračnega vzmetenja le na eni strani lahko problematična. Če ne zaradi drugega, lahko pride do težav tudi zaradi kombiniranja izdelkov različnih proizvajalcev. Originalne in originalom enakovredne komponente lahko med seboj odstopajo ravno dovolj, da na koncu vzmetenje ne bo delovalo tako kot mora. Ko se enkrat lotite popravila vzmetenja, je prav, da se to izvede celovito. Pozornost namreč zahtevajo tudi amortizerji, če ne zaradi drugega zato, ker lahko olje, ki pušča močno pospeši obrabo zračnega vzmetenja.

Problem je v malenkostih

Detajli so tisti, ki pomenijo razliko med uspešno opravljenim delom in potencialno nočno moro. Zato je prav, da iz površnosti ne spregledate katerega izmed pomembnih korakov. Na primer pri prvem polnjenju zračnega vzmetenja, pri katerem avtomobil ne sme biti na tleh, ampak na dvigalu ali dvigalki. Če tega ne storite, se lahko zračna blazina nepravilno napolni, prepogne ali zatakne. Stroškovno zanemarljiv, a potencialno težaven je rele, oziroma stikalo, ki vklaplja in izklaplja kompresor. Zato ga je ob servisiranju smiselno zamenjati, saj v primeru nedelovanja lahko povzroči veliko dražjo okvaro.

Nenazadnje velja še opozorilo glede pozornosti na kataloške številke nadomestnih delov, saj izboljšave lahko zahtevajo tudi druge posege, na primer posodobitev programske opreme, sicer se lahko zgodi, da sistem ne bo pravilno deloval, oziroma sploh ne bo.