Ni vseeno, kako špricne

22.10.2022

Samodejno pranje žarometov – za enim najmanj opaznih sklopov vozil stoji stroga regulacija pravil, kaj sme in mora početi.

Čiščenje žarometov med vožnjo je v avtomobilski industriji prisotno že desetletja. Enakomerno in optimalno osvetljevanje cestišča brez efekta bleščavosti je namreč eden bistvenih predpogojev za varnost voznika in ostalih udeležencev.

Šobe za pranje luči in celo male brisalce smo lahko najprej videli pri znamkah, ki so izvirale iz območij dolgih in mrzlih zim, na primer Volvo, Lada … S pojavom HID žarometov (ksenonke) v 90.ih letih pa je postal sistem čiščenja prednjih svetil obvezen, saj je nova zmogljivejša tehnologija v primeru umazanih stekel žarometa za ostale udeležence hkrati pomenila zelo neprijetno in celo nevarno bleščavost.

Dvojnost pri LED

S prehodom na moderne LED žaromete je postalo vse skupaj še bolj zapleteno, saj ga lahko isti model avta enkrat ima vgrajenega, drugič pa ne. V čem je skrivnost? V svetilnosti. Če ima glavni LED žaromet pri zasenčenem snopu svetilnost pod 2.000 lumnov, potem za takšen avto zakonodaja ne predpisuje sistema obveznega pranja. Če pa je svetilnost nad 2.000 lumnov, kar praviloma presegajo vsi polni LED in matrični žarometi, potem sistem pranje obvezen. Ne glede na to pravilo nekateri proizvajalci pri novejših modelih vedno vgrajujejo sistem za pranje. Takšen primer je Mazda.

Globalna pravila, kako naj špricne

Sistem pranja žarometov je veliko bolj reguliran sistem, kot bi si kdo mislil. Da je nek nov model vozila lahko tipsko homologiran in da je vozilo po opravljenem servisu tehnično izpravno, mora izpolnjevati poseben samo za te sisteme spisan pravilnik, sprejet na nivoju Oganizacije združenih narodov. Pravilnik med drugim predpisuje, da mora biti sistem sposoben čistiti glavnino ploskve žarometa zasenčenih in dolgih luči in to znotraj različnih temperaturnih in hitrostnih pogojev.

Montaža in delovanje šob ter morebitnega brisalca pa mora biti takšna, da v primeru trka ne povzroči poškodb ranljivim udeležencem. Zato je med nedelovanjem večina sistemov za pranje skritih pod posebno zaščito znotraj prednjega odbijača. Ko voznik aktivira pranje vetrobranskega stekla, se pri delujočih lučeh hkrati aktivira še sistem za pranje žarometa. Ta teleskopsko dvigne šobo izza pokrivala in brizgne tekočino na steklo žarometa pod pritiskom nad 2 bara.

Sistem za pranje žarometov črpalko aktivira ciklično. To pomeni, da se pranje žarometov aktivira prvič, nato pa le na vsake nekaj aktivacij pranja vetrobranskega stekla. Nekateri avti, na primer iz skupine VAG, imajo interval nastavljen na desetkrat, lahko pa ga je mogoče sprogramirati tudi na daljše razmake.

Kje se pojavljajo težave

Glede na vse zapisano je jasno, da je pranje žarometov pomemben del avtomobila, ki vpliva na njegovo tehnično izpravnost. Največkrat so težave s pranjem luči povezane z napačno nastavitvijo ali zamašitvijo pralnih šob. Prihaja pa tudi do odpovedi plastičnega teleskopskega mehanizma, ki praviloma deluje po enostavnem sistemu pritiska vode proti vzmetnemu uporu.

Redko lahko pride tudi do odpovedi črpalke ali releja. Velikokrat težave povzroča slab stik na konektorjih. Treba je vedeti, da so sestavni deli izpostavljeni delovanju ostrih vremenskih pogojev.