Amonijak kot rešitelj termičnega motorja?

11.08.2023

Danes po celem svetu vlagajo velikanske napore v nekakšno kompromisno rešitev, ki bi pomenila, da bi motorji z notranjim zgorevanjem lahko ostali sprejemljive pogonske alternative. Pri Toyoti stavijo tudi na amonijak, a je v funkciji čiščenja izpušnih plinov, pač pa kot goriva.

Veliko se govori o sintetičnih gorivih in o drugih o alternativah, ki bi lahko pomagale zagotoviti nadaljni obstoj in razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem. Kitajski proizvajalec avtomobilov GAC in Toyota očitno verjameta, da bi lahko odgovor prinesel amonijak. Danes se sicer z njim v avtomobilih in drugih vozilih že srečujemo, saj ga vsebuje AdBlue, a tu gre za uporabo te snovi kot goriva.

V resnici ideja ni zrasla pri prej omenjenih proizvajalcih, pač pa pri podjetju Mahle Powertrain, ki je razvil enovaljni eksperimentalni motor amonijak v plinasti obliki. Inovativni sistem Mahle Jet Ignition (MJI) proizvaja izjemno čisto zgorevanje z malo ali brez škodljivih snovi, kot je NOx.

Ta motor ima po vzoru nekaterih sodobnih bencinskih motorjev majhno predkomoro na vrhu vsake zgorevalne komore z luknjami na dnu. Vžigalna svečka in injektor goriva sta vstavljena neposredno v predkomoro. Majhna doza goriva se najprej vbrizga v predkomoro, medtem ko je glavni vbrizg v valj posredovan skozi običajne sesalne luknje. Po vžigu zmesi v predkomori se vroč plin potisne skozi luknje v valj, ki učinkovito in enakomerno razprši glavno dozo goriva.

Praktično enak sistem želita uporabiti Toyota in GAC, ki sta razvila dvolitrski štirivaljnik z močjo 118 kW (160 KM). Prednosti amonijaka v vlogi goriva niso zanemarljive, je zelo vnetljiv, medtem ko pri zgorevanju v primerjavi z neosvinčenim bencinom proizvede le 10 odstotkov ogljika in skoraj nič ogljikovega dioksida. Prednost amonijaka kot goriva je tudi v tem, da ga je mogoče utekočiniti pri razmeroma nizkem tlaku le 7,5 bara. Za primerjavo, vodik je v avtomobilskih rezervoarjih shranjen pri tlaku 750 barov.

Med slabe strani spada energijska gostot, ki je s 3,6 KWh na liter v primerjavi z bencinom le polovična. Prav tako je zaradi visoke stopnje strupenosti treba pri amonijaku upoštevati kar nekaj varnostnih vidikov. Najprej je med drugim treba rešiti tudi proizvodnjo, ki je energetsko zelo potratna. Vseeno sta tako GAC kot Toyota optimistična, da bi na ta način lahko dosegli pomemben napredek pri zmanjševanju izpustov v prometu.