Ali start-stop naredi več škode kot koristi?

16.05.2021

Pozitivnim učinkom sistemov za samodejno ugašanje in zagon motorja pri postankih ne moremo oporekati. Po drugi strani pa za končnega uporabnika vseeno lahko prinašajo slabe plati. Na te so nedavno opozorili tudi pri podjetju Federal Mogul.

Veliki proizvajalec komponent in nadomestnih delov za vse vrste vozil Federal Mogul (del koncerna Tenneco) opozarja, da sistemi za samodejno ugašanje in ponovni zagon avtomobilskih motorjev niso povsem nedolžni, saj poleg koristi pri porabi goriva lahko motorjem potencialno povzročajo tudi škodo.

Vgrajen je v (skoraj) vse nove avtomobile

Če ima avtomobil motor na notranje zgorevanje, je skorajda zagotovo opremljen tudi s sistemom start-stop. Prihranki gramov CO2 ob postankih so za proizvajalce preveč dragoceni, da sistema ne bi vgradili v svoje modele in so zato pripravljeni tudi spregledati morebitne škodljive »stranske učinke«. Kot navajajo pri Federal Mogulu, je razlika med vozili brez sistema start-stop in z njim ogromna. Če bilo je nekoč za avtomobil v življenjskem ciklu dovolj okoli 50.000 ugašanj in zagonov motorja, je danes to število zraslo na okoli pol milijona in celo več pri vozilih s hibridnimi in blagimi hibridnimi pogoni.

Novi motorji so na to pripravljeni

Po drugi strani drži, da so proizvajalci motorje prilagodili večjim obremenitvam zaradi pogostega ugašanja in zagona. Vgrajene imajo zmogljivejše zaganjalnike, močnejše akumulatorje in celo zmogljivejšo električno omrežje (48 voltov), a motorji kljub temu trpijo. Težave, tako trdijo pri Federal Mogulu, so v mehanizmu ročične gredi. Bolj specifično je težava v ojnicah, ki jih z ročično gredjo povezujejo drsni ležaji, med njimi pa prihaja do trenja. Rešitev je mazanje z oljem, ki ga vsako ustavljanje motorja prekine. Takrat se ustavi tudi proces mazanja, kar pomeni, da so kovinski deli v neposrednem stiku in med njimi ni primernega oljnega filma. To še posebej velja, če je med ugašanjem in zagonom daljši časovni interval in oljni filter popolnoma izgine, saj ob ponovnem zagonu vsaj nekaj trenutkov ni učinkovitega mazanja.

Rešitev v boljših materialih

Gerhard Arnold, šef razvoja ležajev pri Federal Mogulu pravi, da večina sodobnih motorjev ni popolnoma imunih na neprestano ugašanje in ponovne zagone, vsaj kar se tiče obrabe. Težavo bi odpravili novi materiali s površinami z večjo odpornostjo na trenje. Pravi tudi, da takšne materiale že razvijajo in jih bodo uporabili v svojih ležajih. Eden izmed takšnih je polimer, ki so ga razvili in vsebuje železov oksid oziroma mikroskopske delce rje. Imenuje se Irox, v tankih nanosih pa trenje med površinami lahko zmanjša tudi do petdeset odstotkov. Tu gre za primerjavo med trenjem kovine na kovino brez tega nanosa ali z nanosom, kar je pomembno za čas, ko se oljni filter še ni uspel ustvariti.

Nanodelci

O nanodelcih ste verjetno že veliko slišali, predvsem v povezavi z motornimi olji. Njihova naloga je prav ustvarjanje nanosa majhnih delcev (milijoninka milimetra), ki deluje kot množica malih ležajev. Teh odtekanje olja med mirovanjem motorja ne odstrani, ampak ostanejo pritrjeni na površine in tako nudijo prvo linijo obrambe pri ponovnem zagonu.